Vedno sem bil športni tip človeka, vse dokler nisem dobil družine. Takrat je prišlo obdobje, ko enostavno nisem imel časa za šport. To pa se je poznalo na moji postavi in mojem počutju. Nekaj časa sem živel tako, potem pa sem videl, da tako enostavno ne gre več. Bil je mesec januar, ko je zunaj snežilo in spomnil sem se, kako rad sem smučal. Ko sem malo premišljeval s čim bi se začel ukvarjati. Kaj bi bilo tisto, ki bi mi pričaralo nasmeh na obraz, sem se spomnil na tek na smučeh. Nikoli se nisem ukvarjal s tem športom, me pa je vedno veselil.
Tako sem se na hitro odločil, da si bom kupil vse potrebno za tek na smučeh. Žena se sicer ni strinjala. Predlagala mi je, da si lahko za prvič opremo izposodim. To mi je svetovala zato, ker se je bala, da bom zapravil za opremo, potem pa bom na prvem teku ugotovil, da to ni zame. Ampak očitno me ni dovolj dobro poznala. Sam sem človek, da ko se nekaj odločim, to tudi izpeljem. Prav zato mi je bila všeč nova oprema za tek na smučeh, ker sem vedel, da bom v tem športu užival. In tako je tudi bilo.
Ko sem prvič šel na Roglo in naredil prve korake, sem vedel, kako prav sem storil. Moje telo je pogrešalo šport, hrepenelo je po miganju. Tisti dan sem treniral 3 ure. Bil je prekrasni sončni dan, brez vetra. Proge za tek na smučeh na Rogli pa so fantastične. To je bil dan, ko sem spet čutil tisti adrenalin, ki sem ga pogrešal. Ta dan sem se vprašal, kako sem lahko pozabil nase in na šport.
Takrat sem si tudi obljubil, da se tega ne grem več. To leto bo tek na smučeh moj zimski šport. Vzel si bom 3 dni na teden in užival na belih strminah.
