Nikoli nisem bila oboževalka kakršnihkoli obnov, še maj pa, ko se obnavlja mestni vodovod, saj takrat komaj najdeš pot, da prideš mimo. Danes sem imela to nesrečo, ko sem bila v mestu, da je pol ulice manjkalo in niti nisem mogla mimo. Kako je to mogoče, ne vem, še manj pa, kako so stanovalci lahko prišli ven iz stavb. Morala sem okoli stavbe, da sem lahko prišla na drug konec. Ko sem bila na drugi strani, sem videla, da je tam narejen le prehod do vhoda stavbe potem naprej, je bilo pa vse zaprto. Vem, da morajo vodovod na vsake toliko časa obnoviti in ni druge kakor, da vsi malce potrpimo. Ampak vseeno mi pa prekrižajo načrte.
Ko sem bila končno na drugi strani in sem lahko prišla do knjižnice, sem se oddahnila, saj je bil moj glavni opravek narejen. Morala sem namreč vrniti izposojene knjige in vzeti nove. Večino knjig sicer kupim, ampak kakšno si pa vseeno izposodim, ker vem, da bom prebrala le nekaj strani in potem je pa ne bom več potrebovala. Najprej sem opravila vračilo knjig, da se rešim teže, potem sem šla pa po novi knjigi, da jih lahko brez ovir najdem.
Ko sem vse to opravila, sem morala nazaj po isti poti, kot sem prišla. Torej čisto okoli stavbe, da sem prišla nazaj na del ulice, kjer se vodovod ne popravlja več. Prav žal mi je za tiste, ki imajo tam trgovine in posledično omejen dostop in pa izjemno slabo izpostavitev. Upam, da so jim vsaj znižali najemnine, ker bi bilo to edino pošteno. Saj nisi oni krivi, da se mora vodovod ravno sedaj menjati, ker je to preventiva. Če bi jaz tam najemala, bi bilo vsekakor zelo neugodno, ker vem, da bi imel pol manj strank kot sicer. Kaj vse lahko prinese za seboj to, da se mora vodovod zamenjati, kljub temu da je to na dolgi rok edina rešitev, da ne pride do kakšnih večjih zapletov. …