Sedaj sem že ogromno let zelo velik navdušenec nad košarko. To pa zato, ker sem jo spremljal že v osnovni šoli, ter sem jo takrat tudi začel trenirati. Tako pa sem v srednji šoli počasi nehal s temi treningi, ker nisem imel toliko časa ,vendar pa je ljubezen za košarko še vedno ostala.
Pri temu pa sem spoznal v naši vasi, kar nekaj prijateljev, kateri pa so tudi bili navdušenci nad košarko. Z njimi pa sem se nato tudi odpravljal na kar nekaj rekreativnih turnirjev ulične košarke. Tukaj pa se je igralo na en koš 3v3. Kar pa me je pri temu zelo zmotilo pa je bilo to, kako so bili postavljeni košarkarski koši. Motilo pa me je to, da so na raznih igriščih, v katera ni bilo namenjeno toliko denarja, oziroma so bila narejena na hitro, bili ti košarkarski koši drugače postavljeni. Na primer razdalja med samim obročem in pa tablo, ni bila vsepovsod enaka. To pa je lahko kar velika težava pri metu trojic, saj če si navajen na specifične koše, oziroma na takšne koše, kot so predpisani, je lahko to zelo velik problem.
Ti košarkarski koši pa so bili tudi pri nas, oziroma v naši vasi, nekoliko čudni, saj so bili obroči zelo blizu table, ter se je bilo potrebno na to navaditi, kadar smo igrali ulično košarko. Nato ko pa se je začela sezona, ko smo igrali košarko v dvorani, pa se je bilo spet potrebno navaditi nazaj, saj so bili tam takšni košarkarski koši, kot so morali biti.
Zato pa mi je šlo to kar velikokrat na živce, ter sem to opazil večinoma zgolj na uličnih, oziroma zunanjih igriščih, ter se je bilo na raznih turnirjih po Sloveniji, na to kar težko in pa tečno privaditi. Kljub temu, pa sem se še vedno zelo rad odpravljal na takšne turnirje.